Kako narediti izobraževanje bolj prilagodljivo in omogočiti uvajanje izobraževanja s področja agroživilstva na vse stopnje? Velik izziv z različnimi pristopi.
19. 4. 2024
16. aprila 2024 je na IES Galileo Galilei v okviru projekta AgriNext potekala okrogla miza o prilagodljivosti izobraževanja na področju večnamenskega kmetijstva in razvoja podeželja. Namen dogodka je bil predlagati izboljšave za večjo prilagodljivost v poklicnem izobraževanju na področju večnamenskega kmetijstva in razvoja podeželja. Med udeleženci so bili predstavniki različnih organov, povezani s poklicnim izobraževanjem, kot so direktorji, učitelji in študenti različnih kmetijskih centrov. Prav tako so bili prisotni tudi predstavniki kmetijskega sektorja in podjetij, univerz ter kmetijskih zadrug v regiji.
V sklopu dogodka je bilo predvideno oblikovanje končnih sklepov, vezanih na spremembe, ki so potrebne, da bi se izobraževanje prilagodilo trenutnemu kontekstu in razmeram v agroživilskem sektorju. Udeleženci okrogle mize so s svojimi obsežnimi izkušnjami v sektorju znatno prispevali k izboljšanju poklicnega izobraževanja za zaposlovanje ter pripravljenosti prihodnjih delavcev na kmetijskem področju. Med najbolj opaznimi prispevki in idejami je bila izpostavljena potreba po standardizaciji učnih kompetenc, ki bi bile v povezavi z z zaposljivostjo in potrebami trga; prav tako se je potrebno osredotočiti na prilagodljivost v učnem načrtu poklicnih kvalifikacij.
Enrique Ruiz Acosta (strokovni sodelavec v Generalnem direktoratu za poklicno usposabljanje in zaposlovanje) je omenil možnost ustvarjanja specializiranih tečajev glede na zaznane potrebe in njihovo neposredno povezavo z zaposlovanjem. Predstavljena je bila tudi možnost, da bi imeli centri možnost kreiranja lastnih programov, tako da bi lahko študenti zamenjali izobraževalni center, da bi se specializirali na določenem področju. José Ramón Arjona (vodja na oddelku za mednarodno sodelovanje na IES Galileo Galilei) je izpostavil finski model vpisa po četrtletjih kot možnost za doseganje večje prilagodljivosti pri vpisnem postopku. Prav tako se je razvila živahna razprava glede potrebe po svetovanju podjetnikom in študentom o različnih uspešnih poslovnih modelih, osredotočenih na večnamensko kmetijstvo in podeželski turizem. V tej smeri je strokovni sodelavec COAG Jaén, Ignacio Rojas Pino, poudaril pomen spreminjajočih se proizvodnih modelov in pa takšnega pristopa k prilagodljivosti, ki bi oblikoval dolgoročne modele, ki bi upoštevali tudi posledice podnebnih sprememb.
Tekom dogodka je bilo tudi govora o možnosti oblikovanja specializiranega tečaja za večnamensko kmetijstvo. Josefina García Rivera (Kmetijske zadruge) je predstavila primere zaposlitvenih smernic za učence osnovne šole. Kmetijske zadruge iz Cordobe že sodelujejo s šolami in učencem starejšim od 6 let predstavljajo delo na podeželju, modernizacijo in delovanje kmetijskih zadrug. Vse to z namenom, da bi z izobraževanjem v zgodnjem otroštvu rešili velik problem, s katerim se je končala razprava na okrogli mizi: pomanjkanje medgeneracijskega prenosa znanja. Izpostavljena je bila potreba po tem, da bi podeželje postalo privlačno za mlade, ki vstopajo na trg dela, ter jim pokazali, da je kmetijsko delo lahko obravnavano kot oblika podjetništva v sektorju. Da bi to dosegli, pa je potrebno odpraviti stigmo kmetijskega dela kot nečesa, kar je "naporno in negotovo", to pa zahteva prilagoditev učnih načrtov, ki bodo usmerjeni v učenca.
Okrogla miza se je zaključila z zelo pozitivnim izkupičkom predlogov za izboljšanje prilagodljivosti poklicnega izobraževanja na področju večnamenskega kmetijstva na vseh ravneh, predvsem z vidika strukturnih sprememb, ki se bodo začele z naslednjim šolskim letom, s ciljem, da trenuten paradigmatični okvir postane bolj trajnosten za podeželje, ki bo ustvarjal delovna mesta ter poslovne priložnosti iz centrov za poklicno izobraževanje.